Regionalna liga - utopični nesmisel

Robi Kraner, 21.02.2010 (768)

Pred kratkim so se predstavniki nogometnih zvez nekdanje Jugoslavije spet zbrali na istem mestu in pogovori so nanesli na prežvečeno idejo skupne lige.

Share |

Ideja o ponovni združitvi najboljših nogometnih ekip prihaja na plano vsako leto. Vedno znova se predstavniki kakšnega kluba domislijo izhoda iz krize s temo, ki ne zanima ostalih. V tem prednjači klub, ki morda na tem prostoru še najbolj uspeva, zagrebški Dinamo. Njemu so navijači, kakor vsem ostalim klubom nekdanje Jugoslavije, skorajda povsem obrnili hrbet in stadioni so več kot na pol prazni. Kaj bi v klubih dali, da bi imeli stadione vsaj pol prazne. Nekateri bi za to še hudiču prodali dušo. In se v nogometni igri pomerili celo z najhujšim sovražnikom, okupatorjem, samo da bi prodali kakšno vstopnico več.

Že res, da je nogomet biznis, njegov produkt pa nogometna tekma. In v biznisu je treba produkt prodajati, da čim več zaslužiš. Biznis je dandanes krut, nemalokrat gre preko številnih žrtev. Toda zakaj bi žrtve ponovno bili navijači, gledalci? Je kdo sploh naredil kakšno, vsaj približno usmerjeno anketo, ali si povprečen navijač želi gledati te tekme? Ali bi takšne tekme sploh privabile več navijačev? Nedvomno, tekme med nekoč veliko četvorko (Crvena zvezda, Partizan, Dinamo, Hajduk) bi privabile lepo število navijačev. Toda liga ne bi bila sestavljena zgolj iz teh štirih moštev. Koga v Srbiji recimo zanima tekma proti Mariboru, Kopru? Koga v Sloveniji tekma proti črnogorski Zeti, ali srbski Jagodini? Da ne omenimo niti obračunov naših s Hrvati, ki jih je tako že v vsakem pripravljalnem obdobju "na bruhanje" preveč...

Potrebno bi bilo najti primeren termin za igranje teh tekem. Problem. Brez dvoma bi vsi udeleženci raje nastopali v nacionalnih ligah, saj je le od tam možen prehod v evropska tekmovanja. FIFA in UEFA sta namreč ostro nenaklonjeni kakršnemu koli združevanju mednacionalnih lig. Tako je bila na neuspeh določena tudi liga skandinavskih moštev, saj je UEFA ni priznavala, klubi pa so sčasoma spoznali, da od rezultatov nimajo nič, na tekme so pošiljali rezervne postave, televizije niso več kupovale prenosov, sponzorji so odpadali, liga je propadla. In to je bilo v Skandinaviji in še celo pred recesijo. To je še en znak, da je regionalna liga nesmisel nesmislov.

Pred leti so zaradi lažjega komuniciranja z UEFA-o v to ligo hoteli združiti še ekipe iz Avstrije in Madžarske, govora je bilo o srednjeevropski ligi. Toda Avstrijci in Madžari takšnih tekem ne potrebujejo, to so jasno povedali. In ideja je padla, še preden jo je komu uspelo napisati na list papirja.

Ideja o regionalni ligi nikoli ni prinesla večje zainteresiranosti. Enkrat so jo dobili Srbi, enkrat Hrvatje, enkrat naši. Nikoli pa ni bilo podpore od drugod. Tudi zadnji poskus je ostal zgolj pri želji dinamovcev. Srbi so napovedali študijo, ampak šele po koncu svetovnega prvenstva, Črnogorci so preko Dejana Savičevića ostro nasprotovali ideji (nejasnosti glede vodenja lige, delegiranja sodnikov, plačevanja ipd. so prevelika), naši pa so, kot ponavadi zakomplicirali in dali svojo idejo. Slovenska ideja je, da bi se na posebnem turnirju dobili prvaki držav in v medsebojnih tekmah preizkusili utrip navijačev. To že, ampak kdo si bo drznil gostiti takšen turnir?

Skratka, če temo zožamo na skupni imenovalec, približati nogomet navijačem in jih bolj pritegniti na stadione, rešitev v tem ni igrati večinoma proti neatraktivnim nasprotnikom, ki gojijo podobno neatraktivno igro, če ne še bolj, kot jo spremljamo v Prviligi SI. Ne, treba je zabičati trenerjem naših prvoligašev, da naredijo več v smislu napadalne igre, da ne bo največji aplavz pripadel branilcu, ki požrtovalno izbije žogo, temveč nekomu, ki bo upal udariti na gol, ki bo upal preigrati nasprotnika, ki bo upal napadati.