Odhaja tudi Figo

Robi Kraner, 08.06.2009 (1511)

Luís Filipe Madeira Caeiro Figo, ali krajše Luís Figo, je še eno znano nogometno ime, ki je po koncu letošnje sezone rekel zbogom igranju nogometa.

Share |

Leta 1972, v mestu Almada (blizu Lizbone), rojeni portugalski nogometaš, je še eden, ki bi morda še rad igral nogomet, a mu je vstajanje iz postelje dan po tekmi najbolj mučno opravilo tedna. Počasno privajanje na nogometno upokojitev je doživel v zadnjih dveh letih, ko je pri italijanskem prvaku Interju igral vse manj, letos tako redko, da je na koncu sezone celo sam dejal, da je to prvi naslov prvaka, za katerega ni rabil spustiti niti kapljice znoja. To je dejansko najboljši pokazatelj, da se je boljše posvetiti svojemu lokalu za prestižneže v Algarveju, na skrajnem jugu Portugalske.

Čeprav sam pravi, da se je tako zaljubil v Inter, da bi rad kar tam nadaljeval nogometno kariero kot delavec kluba, je glede njegove "zaljubljenosti" v nogometne klube treba reči, da jo je kar "razdajal". Začelo se je že kmalu. Že ob prvem prestopu. Po igrah v Sportingu iz Lizbone sta se zanj močno zanimala Juventus in Parma, Figo pa je nebodigatreba z obema kluboma istočasno podpisal pogodbo. Kazen je bila kar huda. Dve leti prepovedi prestopa v italijanski klub, kar pa mu je odprlo druga vrata. Velika vrata. Odšel je v Barcelono. Tam postal Igralec z veliko začetnico. Publiko je navduševal s hitrostjo, z driblingom, z napadalnostjo, mirnostjo v privatnem življenju, na igrišču pa je kazal zobe. In osvajal naslove prvakov. V vsej svoji karieri prav neverjetnih triindvajset, nimamo prostora naštevati vseh. V glavnem, nagrade se nanj lepijo. Kakor tudi težave ob prestopih. Te so nastopile že pri naslednjem. Mogoče nekoliko preuranjeno je gospodu Fiorentinu Perezu, ki se je potegoval za predsedniško mesto Reala, obljubil prestop v kraljevi klub, kar je seveda potem moral uresničiti ob izvolitvi Pereza. Šok. Vsi poznamo rivalstvo med Realom in Barcelono, seveda ga je tudi Figo. In če se ni zavedal posledic prestopa, jih je v prihodnjih letih spoznal pač osebno na lastni koži. Navijači Barcelone so besneli, klub jim je omogočil brezplačno odstranjevanje priimka Figo s kupljenih dresov, vse pa je kulminiralo v polfinalni tekmi Lige prvakov med Barcelono in Realom leta 2002, ko je Figo izvajal predložek s kota. Navijači so ga zasuli z množico predmetov, sadja, vrhunec pa je bila velika svinjska glava, ki je priletela na igrišče.

Kljub temu je bila era Figa pri Realu plodna. Z njegovim nakupom se je začelo obdobje "Galaktikov", katere je v naslednjih letih v klub pripeljal Perez, njegov prestop pa je veljal takrat rekordnih 65 milijonov evrov. Osvajanja naslovov prvakov ni bilo konec, je pa v španskem obdobju osvojil še nekaj. V eni od "noči flamenka" je spoznal švedsko manekenko Heleno Svedin, s katero se je pozneje poročil in dobil tri hčerke (Daniela je zdaj stara 10 let, Martina 7, Stella pa 4). Družina je trenutno v pričakovanju četrtega otroka.

Po Madridu je končno na vrsto prišla Italija, ki ga je prva vabila. Tokrat se je že toliko zresnil, da je znal speljati prestop v Inter brez škandala. Figo je na sploh v vsej svoji karieri veljal za razumnega človeka, ki je bil rojen vodja, vzor za mlajše soigralce. Seveda tudi leta v Interju niso minila brez uspehov in osvajanja naslovov. Lani je bil tik pred odhodom v arabski del svet, a ga na koncu dolarsko mamljiva ponudba le ni premamila in ostal je pri svojem rojaku Joseju Mourinhu.

Na drugi strani pa v njegovi karieri ostaja grenak priokus glede reprezentančnega dresa. Figo sodi v tako imenovano "zlato generacijo" portugalske reprezentance, ki je v mlajših selekcijah zlahka osvajala naslove najboljših, kar pa v članski konkurenci nikoli ni znala ponoviti. Še najbližje je bila na domačem evropskem prvenstvu 2004, a jo je v finalu presenetljivo ugnala Grčija. Kljub temu bo Figo za vedno zapisan kot eden izmed najboljših igralcev nogometa vseh časov.