Šmarna gora še vedno ni na prodaj

Pričakovanja javnosti glede vpoklica Luke Zahovića v člansko reprezentanco so se tudi tokrat izkazala za naivna. Srečko Katanec ne odstopa od svojih načel in predvsem principov.


Robi Kraner, 17.03.2017

Luka Zahović, sicer sin najuspešnejšega strelca slovenske nogometne reprezentance Zlatka Zahovića, je bil kandidat za reprezentanco že pred leti. Takrat je Mariborčane reševal z doseženimi goli v slovenski ligi, priigral pa jim je tudi nekaj stotisočakov zaradi gola, ki ga je iznajdljivo zabil Sportingu v Ligi prvakov. Takrat je bila klubska kampanja preagresivna, saj se je starejši Zaho še izpostavljal v medijih in razgalil sinove dvome in razmišljanja glede izbire reprezentance (takrat je Luka lahko izbiral med Portugalsko in Slovenijo). Seveda Luka takrat še ni bil zrel za člansko reprezentanco, šlo je zgolj za hype.

Kako pa je z zrelostjo sedaj? 
Po neuspešni inozemni avanturici, je z očetovo 'potuho', kar je med navijači Maribora naletelo na manjša neodobravanja, hitro prišel v staro jato in se še bolj ekspresno, mimo takrat strelsko učinkovitega Sunnyja, vrnil v ekipo in se v tem trenutku povsem ustalil v prvi enajsterici celo pred živečo legendo kluba Marcosom Tavaresom. Na njegovo srečo in še večjo srečo Zlatka, je status podkrepljen z izjemno učinkovitostjo. 14 golov na lestvici strelcev, kjer je na top poziciji. Še posebej pa glede na statistiko odigranih minut, priložnosti in izkoristka. Fant deluje nekoliko drugače kot v prvem mariborskem obdobju. Samozavest mu je sicer ostala, tudi vsesplošna mirnost in samozaupanje, napredoval je predvsem na igralskem nivoju. Velika večina je upravičeno pričakovala, da pa je zdaj res pravi trenutek za vključitev v reprezentanco, a se sedaj ta velika večina po odločitvi selektorja Katanca o nevpoklicu sprašuje zakaj. Četudi je Srečko pojasnil razloge. Ki pa so, kot vedno pri njemu, dvoumni.

Ni pomemben priimek, Luka se razvija, a zabija pod določenimi pogoji
To so besede Katanca. Na prvi pogled vse lepo in prav, toda dajmo zadevo analizirat. Priimek je še kako pomemben. Če se Luka ne bi pisal Zahović, bi zaradi prikazanega prav gotovo dobil vpoklic. To sicer ni dejstvo, je pa nekaj, kar bi moralo biti normalna posledica kakovosti in trpanja golov. Kakšni so ti pogoji, pod katerimi zabija Zahović? Gre za to, da je slovenska liga zanič? Gre za to, da Zaho dosega zadetke le na en način (predsodek o pospravljanju žoge v prazno mrežo)? Zakaj sta potem zraven Majer in Širok, če slovenska liga ne velja? Zakaj so potem zraven napadalci, ki ne zadevajo?

Zaho je letos torej zabil 14 golov. Nekaj jih je bilo doseženih po protinapadih, kjer je čez celo polovico igrišča spremljal akcijo, se odprl na drugi štangi in pospravil žogo v gol. Nekaj jih je bilo zabitih zaradi njegovega neverjetnega občutka za prostor in predvidevanje, kam bo šla žoga. Spet videti enostaven gol, toda leseni napadalec ne bo nikoli v tem prostoru in času, ki ga Luka nadnaravno obvlada. Prav veliko pa jih je bilo zabitih prefinjeno, z lobi golmanov, z nemogočimi streli v nasprotno smer gibanja, po sijajnih driblingih (izkušena Ilić in Jogan mu recimo nista bila kos). In vsi imajo enak skupni imenovalec. Doseženi so bili prekleto lahkotno. Kot da je nogomet res računalniška igrica. Mali Zaho ima mojstrski občutek, se ne ustraši duela 1:1 z golmanom, izkoristi res vsako najmanjšo priložnost (in vsi vemo, da se na reprezentančnih tekmah Sloveniji ne ponudi prav veliko priložnosti) in trpa. Zdaj če je to pač slovenska liga, pa naj bo. Da je dejansko hladnokrven strelec pove podatek, da je za doseženih 14 golov v tem prvenstvu potreboval samo 30 strelov, od tega 17 strelov v gol. Če to ni top na svetu ... Veliko o njegovem novem sodelovanju v igri pove tudi podatek, da 80% njegovih podaj najde pot do soigralca in da na tekmo zapravi samo 7 žog. 

Koga bi dali ven?
To je bilo eno izmed najbolj glupih kontravprašanj, ki jih je selektor postavil na vprašanje njemu, zakaj ga ni vpoklical. Kontravprašanja se vedno postavljajo, ko nekaj skrivaš, ko hočeš preusmerjati pozornost. Zakaj? Recimo, da bi bil še najbolj logičen odgovor, da namesto Majerja. Iličić se na seznamu itak vodi kot napadalec, dajmo Jojota na mesto napadalnega vezista, Zahota pa v napad. Izibizi.

Toda Šmarna gora pač še vedno ni na prodaj.