Želi si eno sezono zaupanja

Filip Valenčič je v mlajših selekcijah bil reden reprezentant. Pri tranzicijski Olimpiji ga trenerji niso imeli v prvem planu, zato je moral po dodaten zalet v tujino. Nazadnje je igal na Finskem.

Prav pri tej zanimivi destinaciji se bomo najprej ustavili. 24-letni napadalno usmerjeni Valenčič je nazadnje nastopal za finskega prvoligaša Kemi. Morda je bil celo prvi Slovenec, ki se je poskusil na Finskem. 'Podatka o tem, ali sem prvi slovenski igralec, ki je zaigral v finski prvi ligi žal nimam, poznam pa nekaj naših igralcev, ki so igrali ali igrajo v Skandinaviji - tako da zagotovo nisem prvi slovenski igralec v Skandinaviji.' Za Kemi je dosegel tudi gol, tako da bo vpisan v zgodovino kluba. 'Na Finsko sem prišel sredi sezone, tako da sem potreboval nekaj časa, da sem se uigral z ekipo in prišel do ustrezne tekmovalne forme. Klubu je na začetku kazalo odlično, nato pa smo skozi sezono padali in se na koncu borili za obstanek, kar nam je tudi uspelo.'

Sprva je bila kariera Valenčiča usmerjena bolj strmo, k višjim ciljem. Nenazadnje, tudi v U21 reprezentanco je bil redno klican, tudi tam je zapisal gol v statistiko. Ko je prestopil iz Interblocka v Olimpijo, je kazalo, da je to ta preboj, na katerega je čakal. 'Obdobje, ki sem ga preživel pri Olimpiji, je bilo zame lepo, a hkrati tudi težko. Ne bi se spuščal v podrobnosti, ampak menjave trenerjev vsake pol leta, oziroma še manj, mi niso bile pisane na kožo. Pri nekaterih trenerjih sem imel več zaupanja, pri drugih spet ne, tako da nisem imel tiste kontinuitete, ki jo mladi - perspektivni - igralec potrebuje. Preprosto povedano sem se zaradi tega večino časa pri Olimpiji lovil.'

Očitno je sam uvidel, da potrebuje neko tipko za reset. Kje jo najti drugje, kot v tujini. Ne glede na to, če gre za nižjo ligo. Kaj pravi o avanturi v Monzi, italijanski 3. ligi? 'V Monzo sem prišel januarja, prav tako sredi sezone. Kljub temu sem igral vse tekme, dokler si nisem poškodoval trebušne prepone, ki me je oddaljila od nogometnih igrišč za dva meseca. Na igrišča sem se tako vrnil šele ob koncu sezone. Prepričan sem, da bi brez poškodbe odigral cele pol sezone, torej več tekem in posledično bi vpisal tudi več golov.'

Spet se je torej pojavil znani urok igranja-neigranja, ki mu nikakor ni mogel ubežati. Nova selitev, tokrat v kultni angleški klub Notts County, v tistem času prav tako tretjeligaš. 'V Angliji sem imel to srečo, da sem igral vsaj za drugo ekipo, tako da sem bil v tekmovalnem ritmu. V prvo ekipo sem se prebil šele zadnja dva meseca sezone (v tem času sem odigral 9 tekem), po tem, ko je prišel novi trener. Začelo se je sicer drugače, saj sem na debiju (že januarja) za prvo ekipo dosegel odločilen zadetek. Nisem razumel, da me nato trener ni hotel več poslati več v igro. Čakati sem torej moral na prihod novega trenerja, pri katerem sem v zadnjih dveh mesecih sezone odigral skoraj vse tekme.'

Za mladega nogometaša tujina vsekakor ni najbolj enostavna, še posebej, če nisi zadovoljen. 'Za ta dva obdobja moram reči, da sta bila precej težka zame, predvsem zaradi nerednega igranja. Vseeno sem iz njega vzel samo pozitivne stvari, ki so me samo še okrepile. Zato je bila ta uvodna tujina zame ena ogromna pozitivna izkušnja, pa čeprav se mogoče ne sliši tako. Zaradi tega sem postal samo še bolj izkušen in si dvignil psihično raven.'

Ker je od Olimpije odšel še pred osvojitvijo kakšne lovorike, je radovedno spremljal lansko sezono. 'Lanskoletnega naslova prvaka Olimpije sem se zelo veselil. Bil je že čas, da končno tudi Olimpija osvoji kanto in jo pripelje domov. Mislim, da si je to tudi zalužila.'

Kakšna je trenutna situacija glede klubske kariere? 'Trenutno sem prosti igralec, sem pa v pogovorih z nekaterimi klubi. Treniram individualno. Novembra sem si vzel premor, decembra pa sem že začel trenirati. Vadim 5 do 6 krat tedensko, tako da bom novo sezono pričakal pripravljen. Kot pravijo, se pozimi dela za poleti.'

Še verjame v zagon svoje kariere v višje obrate? 'Glede na to, da sem še relativno mlad, je najbolj pomembno, da igram. S tem namenom iščem klub, kjer bom imel vsaj ene cele priprave in vsaj eno celo mirno sezono (recimo vsaj 90% odigranih tekem, seveda odvisno od poškodb). Le na ta način lahko napredujem. Če se malce pošalim, nihče ne gleda igralcev na treningih. Le če igram, bom gledalcem in ostali nogometnim deležnikom na očeh.' 

Trenutno še noče povedati, s katerimi klubi je že v kontaktu, se pa iskreno ne vidi v slovenskem klubu. 'V slovenski prvi ligi velja dejstvo, da Olimpija in Maribor nimata konkurence. Vrnitev v prvo slovensko ligo zame ni prioriteta, mogoče zgolj kot zadnja opcija. Najlažje se je vrniti in živeti pri starših, vendar to nisem jaz. Jaz se bom boril in poskusil uspeti v tujini. Nočem enkrat končati kariere, pa obžalovati, ker nisem probal, oz. sem se vrnil, ker v tujini nisem mogel igrati. To preprosto nisem jaz, zato je opcija, da se vrnem v Slovenijo zame zelo mala. Edino mogoče Olimpija ali Maribor, ker sta edina, ki lahko konkurirata v Evropi.'

Torej, Filip je še en slovenski igralec, ki bo skušal zimsko prestopno obdobje izkoristiti za nov začetek. Prav možno je, da bo tokrat le naletel na odskočno desko.

Robi Kraner, 09.12.2016