Sanjsko leto 2016

Miha Mevlja je prav gotovo tisti slovenski nogometaš, ki je v letu 2016 najbolj napredoval. Preko dolge poti je prišel do Lige prvakov in tudi do gola za reprezentanco.

V novejši zgodovini slovenskega nogometa je že bilo nekaj uspešnih bratov, nenazadnje tudi dvojčkov, ki so zaigrali v 1. ligi, toda brata-dvojčka Mevlja sta vsekakor najuspešnejša. Že v mlajših selekcijah se je v postavnih fantih (zrastla sta do okrog 190cm) videl talent, tako da ni bilo presenetljivo, da sta oba zbrala kar nekaj nastopov za slovenske mlade izbrane vrste. Nekako je kazalo, da bi Nejc, ki je že takrat igral na poziciji štoperja, lahko naredil večjo kariero, toda njegovo strmo pot navzgor je ustavila huda poškodba v avtomobilski nesreči. V članskih vrstah je tako večji preboj uspel Mihi, ki se je v tujini uspešno transformiral iz zadnjega veznega v zelo uspešnega štoperja.

'Z Nejcem nikoli nisva bila rivala,' je najprej poudaril Miha, ki trenutno igra za ruski Rostov. 'Ravno nasprotno. Vseskozi, že od mlajših let, sva bila eden drugemu v oporo in tako je tudi dandanes. Kariera vsakega posameznika ima določene padce in vzpone. Seveda tudi midva z Nejcem nisva nobena izjema.' 

Znano je, da so v Novi Gorici dobri pogoji za mlade nogometaše, včasih so bili še boljši. 'Nikoli nama ni bilo v nogometu nič podarjenega. Skozi leta sva si nabrala veliko dragocenih izkušenj. Še vedno pa ponavljam, da ima Nejc večje igralske kvalitete in sem siguren da bo te v naslednjih letih tudi potrdil.'

Oba sta skoraj istočasno (v razmaku treh mesecev zimskega premora) debitirala za člane Gorice, tam nanizala nekaj let, potem pa so ju razmere silile v odhod. 'Zadnja sezona v Gorici je bila za mene zelo mučna, ampak smo bili na srečo prava klapa, s trenerjem Srebrničem na čelu. Klub so vodili amaterji, ki so prišli v nogomet samo zaradi osebnega zaslužka. Nogometašev in trenerjev niso najbolj spoštovali. Ravno zaradi tega je bil moj odhod iz kluba neizbežen.'

Pot ga je najprej vodila v švicarsko Lausanno, kjer je nastopal zelo uspešno in predvsem zelo standardno. Miha je v tem času začel s transformacijo v osrednjega branilca. 'V Sloveniji sem večino časa, z izjemo nekaterih tekem, igral na položaju veznega igralca. Z odhodom v tujino so me določeni trenerji preizkušali tudi v obrambi, kar se je kar dobro odneslo. Sicer sem še vedno kakšno tekmo odigral tudi v sredini.'
 
Tudi v Izraelu je bil standarden nogometaš, kar se veliko našim igralcem, ko odhajajo v tujino, ne dogaja pogosto. Že to daje vedeti, da je Miha Mevlja trdna, fokusirana osebnost. Življenje v Izraelu, ko je igral za Ihud Bnei Sakhnin, mu ni bilo najbolj všeč. 'Z izjemo Izraela, kjer mi tako nogomet kot življenje na splošno, nista bili preveč všeč, sem se imel super.' 

Zato odhod v Romunijo ni bilo presenečenje. Podpis pogodbe s kultnim Dinamom iz Bukarešte, je spet pomenil korak navzgor. 'Tujina mi je dala veliko stvari, tako v osebnem življenju, kot na terenu. Bili so trenutki, ko mi je bilo težko, ampak tu so bili vedno moji najbližji, ki so mi vedno stali ob strani. Veliko lepše je igrati v tujini. Kjerkoli sem bil kasneje, so me izredno spoštovali, kar je za vsakega nogometaša izjemnega pomena. Spoznal sem veliko novih ljudi, novih kultur, jezikov. Kar pa je najpomembneje, redno sem igral in zdravje mi je služilo.'

Potem pa je prišlo zanj sanjsko leto 2016. 'Ja, res je. Leto 2016 je bilo za mene zelo uspešno. Morda se večini ljudi to zdi čudno in neverjetno, ampak ljudem, ki so me vseskozi spremljali, se to zdi nekako posledica vseh dobrih sezon, ki sem jih imel od mojega prvega odhoda v tujino. Redno igranje, zdravje in osebne ambicije so me pripeljale do kapetanskega traku v Dinamu.' 

Vsa ta dejstva pa tudi do rednega vpoklica v reprezentanco. 'Tako je, na vrsto je prišla tudi reprezentanca, prestop v Rostov, premierni zadetek za Slovenijo ter igranje v Ligi prvakov. Ampak ob vsem tem vem, da lahko še veliko pokažem in vedno stremim k napredku.'

Miha bi v bližnji prihodnosti lahko postal nosilec obrambne vrste reprezentance, saj s svojim delom in zavzetostjo lahko le napreduje. Sam gleda bolj kratkoročno. 'Moje želje in ambicije za naprej ostajajo nespremenjene. Želja po napredku, redno igranje, zdravje. Živim v sedanjosti in že z veseljem gledam na vsak jutrišnji trening in na vsako novo tekmo.'

S tako miselnostjo ni strahu za selektorja Katanca in njegove morebitne naslednike. Obrambna vrsta bo urejena.

Robi Kraner, 02.12.2016